Zdi se, da je v palači Berlaymont zmanjkalo drugih težav ali pa je nekdo v Evropski komisiji preprosto potreboval nov hobi. Bruselj je namreč odprl še eno “prednostno” preiskavo proti Googlu. Razlog? Google uporablja podatke s spleta za učenje svoje umetne inteligence. Šokantno, kajne?
Evropska komisija je uradno sprožila protimonopolno preiskavo, da bi ugotovila, ali je tehnološki velikan kršil pravila EU o konkurenci (slavni 102. člen PDEU, ki ga v Silicijevi dolini verjetno že znajo na pamet). Jedro spora je Googlova domnevna “požrešnost”: uporaba vsebin spletnih založnikov in videoposnetkov z YouTuba za treniranje svojih generativnih modelov AI, ne da bi za to koga vprašal ali, bognedaj, plačal.
Greh št. 1: Ko Google prebere internet namesto vas Komisijo moti predvsem funkcija AI Overviews (in njen sorodnik AI Mode). To so tisti pametni povzetki na vrhu iskalnika, ki uporabniku servirajo odgovor na pladnju, tako da mu sploh ni treba klikniti na povezavo originalnega članka. Bruselj skrbi, da Google s tem “krade” promet založnikom, hkrati pa jim postavlja ultimat: če založniki ne dovolijo, da Google “prežveči” njihovo vsebino za AI, tvegajo izgubo vidnosti v iskalniku Google. Gre za klasično dilemo: ali dovoliš, da te izkoriščajo, ali pa postaneš na spletu neviden. Komisija to vidi kot izkrivljanje konkurence, Google pa verjetno kot “inovacijo”.
Greh št. 2: YouTube kot zasebni peskovnik Druga točka obtožnice se nanaša na YouTube. Ustvarjalci vsebin morajo, če želijo sploh objavljati na platformi, Googlu podeliti pravico, da njihove videe uporablja za treniranje svojih modelov. Plačilo? Ni ga. Možnost zavrnitve? Je ni – razen če nehate uporabljati YouTube. Še bolj cinično pa je, da Google menda ljubosumno čuva te podatke. Medtem ko sam veselo zajema z YouTuba, naj bi tekmecem (drugim razvijalcem AI modelov) s politikami platforme preprečeval, da bi počeli isto. “Podatki so moji, roke stran,” se zdi, da sporoča Mountain View.
Vojna proti Američanom: Google ni edini Ta preiskava pa ni osamljen incident, temveč del širšega vzorca. Odnosi med Brusljem in ameriškimi tehnološkimi velikani so hladnejši kot kdajkoli prej. Komisija se v zadnjem času obnaša kot strog ravnatelj, ki s ravnilom tepe po prstih vsakega, ki štrli iz povprečja.
Spomnimo se samo platforme X (nekdanji Twitter) in njenega lastnika Elona Muska. Bruselj je proti X že sprožil postopke zaradi domnevnega kršenja Zakona o digitalnih storitvah (DSA), pri čemer so “dialogi” med Komisijo in Muskom potekali predvsem preko grozečih pisem in sarkastičnih tvitov. Zdi se, da je strategija EU jasna: če ne moremo ustvariti lastnih tehnoloških velikanov (kje je evropski Google?), bomo pa vsaj regulirali in globili ameriške.
Kaj sledi? Preiskava nima zakonskega roka, kar v prevodu pomeni: leta pravdanja, gora dokumentacije in na koncu verjetno visoka globa, ki jo bo Google plačal z denarjem, ki ga zasluži v enem popoldnevu. Medtem ko se ZDA in Kitajska borita za prevlado v razvoju umetne inteligence, se Evropa očitno bori za prevlado v pisanju pravilnikov o tem, kako se ta inteligenca ne sme razvijati.
Če bo preiskava potrdila kršitve, bo Google moral spremeniti svoje prakse. Do takrat pa ostaja v zraku vprašanje: ali Bruselj res ščiti evropske potrošnike in založnike, ali pa le obupano išče relevantnost v digitalnem svetu, ki mu drvi mimo?
