Apple naj bi bil v pogovorih z Googlom glede integracije njegove umetne inteligence Gemini v operacijski sistem iOS 18. S tem bi Apple pridobil napredno rešitev umetne inteligence, kar je postalo še toliko bolj pomembno z vpeljavo umetne inteligence pri Samsungu.
Google z lastno rešitvijo umetne inteligence korak pred Applom
Integracija Googlove umetne inteligence Gemini v iOS 18 bi kaj hitro Applu zaprla pomanjkljivost, ki vse bolj bode v oči. Pogajanja potekajo, integracija pa naj bi se zgodila še letos. Dotlej bo Samsung že imel AI v skoraj vseh aktualnih in lanskih ter predlanskih modelih, zato si tudi Apple ne more več privoščiti ignoriranja tega trenda. Sploh pa ne ob dejstvu, da je AI v premijskem izdelku nekaj samoumevnega. Podrobnosti o sporazumu ali načinu izvedbe še niso dorečene.
Gemini je niz generativnih modelov umetne inteligence, ki bi lahko pripomogel k izboljšanju uporabniške izkušnje na iPhoneu. Če bi se dogovor uresničil, bi Google lahko razširil uporabo svojih AI storitev na več kot 2 milijardi aktivnih Apple naprav, kar bi povečalo prizadevanja iskalnega velikana za dohajanje Microsoftovega OpenAI.
Google že sodeluje s Samsungom, v prihodnje pa bi rad še z Applom?
Pomembno pa je tudi, da je Google povezan tudi s Samsungom, poganja namreč tudi velik del njegove umetne inteligence in tako v celoti zaseda trg. Zato bi tak sporazum lahko pritegnil pozornost regulatorjev. Računati pa je tudi na “osamosvojitev” Appla na tem področju. Podjetje je preveliko, da bi se pri tej tehnologiji dalj časa zanašalo na druge ponudnike. Apple je že pred tem razkril, da vlagajo “znatna sredstva” v generativno umetno inteligenco in bodo več o svojih načrtih razkrili pozneje letos.
Kako deluje umetna inteligenca na mobitelih?
Modeli umetne inteligence so lahko zelo kompleksni in potrebujejo precej zmogljive procesorje, ki tudi porabijo malce več energije. Z razlogom te procesorje primerjamo z grafičnimi procesorji, saj so tudi ti podobno zmogljivi, a tudi energetsko zahtevni. V sodobnih računalnikih za gejmerje je grafična kartica med največjimi, če ne celo največji porabnik elektrike. Logično je, da vse obdelave ne tečejo v mobitelu, saj so poleg visoke strojne zmogljivosti pomembni tudi podatki, ki jih za delovanje potrebuje AI.
Nekateri podatki ostajajo v mobitelu, drugi potujejo v podatkovne centre v tujino – a kdo ima nad tem res nadzor?
V praksi se je zato uveljavil hibridni pristop. Nekatere manj zahtevne obdelave se izvajajo v procesorjih mobitela. Bolj zahtevne se pošljejo v oblak ponudnika, odgovori pa nato pridejo nazaj v mobitel. Slabost je, da za to potrebujemo delujočo internetno povezavo, vse skupaj pa je manj hitro kot pri obdelavi v samem mobitelu. Takšen model odpira tudi vrsto vprašanj, povezanih z varstvom občutljivih podatkov, lokacijo njihove obdelave in nadzorom nad tem s strani uporabnika. V tem trenutku je to področje še zelo neurejeno.