AirDrop pri Apple in Nearby Share na Androidu – dve imeni za podobno funkcijo – kako pošiljati datoteke med dvema napravama brez, da bi potovale preko interneta

Vsi izdelki iPhone, iPad ter računalniki Apple imajo funkcijo AirDrop. Omogoča pošiljanje datotek in podatkov med napravami Apple, ki so v neposredni bližini. Želite poslati fotko, glasbeno datoteko, video? Morda kontakt ali spletno stran, ki jo ravnokar berete? Možnosti je precej in AirDrop je dolgo bil ena izmed pomembnih prednosti ekosistema Apple.

V svetu Androida ima podobno zmogljivost rešitev Nearby Share, v Windows pa Windows Nearby Sharing.  Tehnološki izraz za tovrstno povezljivost je Sidelink.

Kako deluje AirDrop oziroma Nearby Share?

Dokaj preprosto. Če imate napravo Apple, nastavite ali želite biti vidni pošiljateljem, ki bi vam preko AirDrop želeli poslati kakšno datoteko. Prejemanje lahko omejite tudi samo na osebe iz vašega imenika ali pa ga dovolite vsem. Sistem bo nato ves čas zaznaval morebitne povezave, s katerimi se lahko povežete preko Airdrop.

Rešitev uporablja Bluetooth in WiFi. Preko Bluetooth se najprej izvede začetna povezava. Naprava, ki se želi povezati z drugo napravo pošlje identifikacijo ter podatke, s pomočjo katerih se lahko obe napravi povežeta s sabo preko WiFi omrežja. Slednje je izbrano zaradi visoke prenosne hitrosti in racionalne uporabe energije. Ko je prenos datoteke ali datotek končan, se povezava takoj prekine.

Problem zlorab AirDrop, Nearby Share ipd

Tovrstne rešitve so lahko tudi zlorabljene za pošiljanje nadležnih sporočil in grožnje ter tudi nadlegovanje. Predstavljajte si, da vaš mladoletni otrok v vrtcu ali osnovni šoli na svoj mobitel prejme obscene fotografije, pri tem pa ne more vedeti, kdo jih je poslal? Ali pa fotko lista papirja z natisnjeno grožnjo?

Domet naprav je dovolj velik, da lahko nekdo, ki sedi v kinodvorani ali v razredu, restavraciji, predavalnici, doseže osebo v dvorani. Za uspešno povezavo naj bi bili napravi, ki komunicirata na začetku oddaljeni največ 10 metrov. Na takšen način so se že izvajale različne grožnje, ki jih je bilo kasneje težko identificirati, saj večina držav še nima zakonodaje, kaj šele vpeljanih procesov  legalnega nadzora takšnih p2p komunikacij, mimo klasičnih omrežij. Prav tako je nadzor zelo težko izpeljati, saj informacije ne potujejo preko klasičnih komunikacijskih poti, kjer jih lahko centralizirano zajema recimo policija. Airdrop omogoča tudi anonimnost med kriminalci. Dobijo se v polnem prostoru, nastavijo lažna imena svojih mobitelov ali tablic. V internet se sploh ne rabijo povezati na noben način, ni potrebe po tem, da se sploh prijavijo v mobilno omrežje ali javni WiFi. Tudi GPS imajo lahko izključen. Vključiti, pa še to samo za kratek čas, morajo le WiFi in Bluetooth vmesnik ter dovoliti storitev AirDrop (ali podobno storitev, ki temelji na Sidelink). Pošiljatelj nato vzpostavi povezavo s prejemnikovo napravo in pošlje prejemniku želene podatke, informacije ali kaj tretjega, brez da bi se obe osebi dejansko srečali, govorili, komunicirali preko interneta ali klasičnih omrežij.

Prisluhi in prestrezanja takšne komunikacije so oteženi. Ne samo, da komunikacija ne poteka preko centralnih točk, kjer bi bil možen legalni nadzor oziroma prestrezanje. Komunikacija poteka neposredno med pošiljateljem in prejemnikom, doseg radijskega signala preko katerega komunikacija poteka je skromen, za povrhu pa se uporablja 2048 bitna enkripcija vseh podatkov, ki se prenašajo.

Na enak način se lahko izvaja tudi industrijska špijonaža. Signal seže namreč tudi med sosednjimi prostori, nadstropji, med javnim in zasebnim prostorom podjetja. V kolikor eden izmed akterjev pridobi dostop do občutljivih podatkov na način, da pridejo do njegovega prenosnika ali mobitela, jih lahko tako ali drugače pošlje preko AirDrop neizsledljivo tretji osebi, ki se medtem nahaja v bližini, a izven varovanih prostorov.

Apple podjetjem omogoča, da lahko slednja na službenih napravah Apple onemogočijo storitev AirDrop.