Zvestoba ni več vrednota, niti pri pralnem prašku

Zvestoba blagovni znamki je nekaj svetega. Želimo, da je visoka. Ker je tako življenje lepše, marketing uspešen, statistike pa fina podlaga za bonuse in letna poročila. Ampak, kaj če zvestoba ni več tako visoko na lestvici?

V ZDA so proizvajalci izdelkov za domačo uporabo že doživeli lekcijo. Tržni deleži nekaterih tradicionalno močnih blagovnih znamk ne rastejo. Še več, kar 90% deležnikov naj bi zaznavalo upade tržnega deleža, tako vsaj pravijo pri Catalini.

Je zvestoba še vrednota?

Kar pomislimo. Včasih smo kupovali tisto, čemur zaupamo. Izbrali smo znamko, ki je dosegala ali presegala naša pričakovanja. Ko smo se z njo ujeli, smo prenehali odkrivati konkurenco. Čemu le, če smo zadovoljni. Konkurenco smo iskali predvsem, če nas je znamka razočarala. Standard se spreminja. Sedaj si mnogi kupci želijo tudi vznemirjenja, navdušenja, svežine in ne zgolj tradicije. In to znova in znova, pri vsaki nakupni odločitvi. Znamka, ki temu ne sledi, se izpostavlja tveganju.

Kaj se spreminja?

Morda to, da zvestoba danes mnogim ni več ultimativna vrednosta. Zvestoba lahko pomeni, da se oklepamo starega, da nismo odprti za nove izzive. Da se bojimo spremembe. Zvestoba lahko pomeni tiščanje glave v pesek in vztrajanje pri preživetem. Zvestoba ni seksi. Možnosti so seksi, preizkušanje novega, različnega. “Change is good”, slišimo, kajne?

Kaj nas spreminja?

Delovno okolje. Danes je več ljudi samozaposlenih. Mnogim ni več ideal delati v podjetju 20, 30, 40 let. Menjave, izzivi, startup scena, sledenje višjim plačam, nazivom. Zlata ura ob upokojitvi? Vprašaj 20-letnika, kaj si misli o tem. Tudi v Sloveniji je delovna sila vse bolj samostojna, samozaposlena in pripravljena na stalne spremembe, prilagajanja, tržno bitko. Spremembe niso samo dobre, njihovo sprejemanje je nujno za preživetje.

Družina

Koliko nas je odraslo v ločenih družinah? Z enim staršem? Kakšnim družinskim vzorcem smo izpostavljeni. Menda naj bi polovica milenijcev odrasla v takšnem okolju. Skoraj polovica pa jih je odrasla s starši, ki se nikoli niso poročili. Potem prištejmo Tinder kulturo neobveznih zvez, hitre menjave ob prvih znakih nezadovoljstva in…in…in. Stabilnost, zvestoba? Ali pa manjko tega in iskanje razlogov, da je življenje lahko tudi takšno in lepo.

Kriza zaupanja

Hej, kaj smo vplivneži? Morda odgovor na krizo zaupanja v znamke, oglaševanje, medije in oblast? Komu verjamejo milenijci? Komu zaupaš ti? So dobre, tradicionalne vrednote še vedno prav to? Kaj pa znamke z zgodovino? Veliko je lahko slabo. Majhno, dinamično, “disruptivno” je kul. Kaj je Elon Musk? In kaj je bil Ford? Danes zaupamo mnogim, a je trajnost zaupanja porušena. Zaupamo sebi in priporočilom prijateljev. Cenimo drznost, drugačen pristop. Zaupamo tistim, ki tvegajo veliko. In ne tistim, ki tvegajo malo ali nič. Zakaj torej ne bi poskusil nečesa novega tudi, ko se oziram po trgovini?

Sprememba je seksi

Novo je boljše kot staro. Izzivi so boljši kot ležernost. Kako v tem lepem novem svetu NPS meritev odkriti dolgoročno lojalnost? Težko. Za začetek tako, da je niti ne pričakujemo in se za stranko borimo vsakič znova. Bitka za bitko. In vojna brez konca.

Simon Šketa