Niso redki avtomobili, ki imajo ključne funkcije “digitalizirane” in skrite nekje v izbirnikih. Četudi poplava zaslonov v vozilih deluje na prvi pogled napredno, je to premalo. Ergonomija ima še vedno prav in mnoge funkcije so z razlogom na voljo v obliki tipk, ročk ipd.
Vrhunec sprenevedanja ali modna muha?
Osebno menim, da je Tesla glavni krivec za ta trend. Elon Musk je znan po tem, da želi na vsak način uveljavljati svoje poglede in “vizije”, četudi morda kdaj niso najboljše. Tesle so znane po “minimalističnem” uporabniškem vmesniku. V praksi je to velik zaslon na sredini armaturke, ki upravlja skoraj vse v vozilu. Pri tem pa je ključno, da se nanj premikajo tudi najbolj pogoste kritične funkcije.
Zakaj so ti zasloni lahko le dopolnitev, ne pa edina pot?
Ker so totalno neergonomski. Elon lahko ima svojo vizijo, ampak ljudje smo še vedno biološko podobni tistim, ki so po tem planetu hodili stoletja pred njim. Primer slabe prakse so recimo komande klimatskega sistema, skrite nekam v digitalni vmesnik. Kot prvo jih je tam težje najti, kot če obstajajo tudi v fizični obliki kot gumbi. Kot drugo se počasneje odzivajo, kot vrtenje gumba nekje na armaturi. Občutek, taktilnost, je tudi nekaj, kar lahko le sanjamo pri tapkanju po zaslonu. V najboljšem primeru malce zavibrira in s tem potrdi dotik. Tipke, gumbi nudijo veliko več, tudi boljši občutek, manj napak, saj točno vemo, kje so in lahko pogled ostane na cesti. Pri zaslonu moramo pogledati, kam bomo pritisnili.
Zasloni so cenejši kot tipke
Res je, zasloni lahko prikažejo kar koli. Nove funkcije ne terjajo novih tipk, samo malce spremembe v programski kodi in že je novost tu. Pravi pristop, ki za ključne funkcije ohrani tudi tipke, je dražji, spremembe over the air niso možne. Je pa še vedno možno najbolj osnovne in najpogosteje uporabljane funkcije ohraniti v obliki tipk, gumbov, podrobnejše nastavitve pa prenesti na zaslon.
Ljudem pustite, da se sami odločijo
To bi bilo edino prav, ker se ohrani analogno upravljanje za tiste, ki ga potrebujejo in vzpostavi digitalno za vse ostale, ki jih je to bližje. Ne pa da se varčuje nekaj sto evrov ali še toliko ne pri vozilu, ki stane 30 tisočakov ali več. Takšen pristop je skoraj že diktatorski v smislu “my way or highway”, torej “sprejmi ali spokaj” in je izključevalen kar je nekaj, česar si verjetno v 21. stoletju ne želimo več.
Naj ostanejo smerniki tudi pri volanu ali vsaj na njem kot tipka. Naj bo samodejni menjalnik tudi kinetični, ne samo tipka na zaslonu in morda še nekje pri vzvratnem ogledalu. Še najbolje je, da obstaja oboje, tako lahko osnove uredimo brez da pogled preusmerimo s ceste na zaslon, podrobnejše nastavitve pa v miru, ko parkiramo ali pa pred semaforjem.
Ljudje so različni, imajo različne poglede, navade in tudi potrebe. Žalostno je, da so recimo mobiteli bogato opremljeni s prilagoditvami v meniju “Accessability”. Prilagajamo lahko skoraj vse, od prikaza, zvokov, delovanja, menijev itd. Skrb za to, da je izdelek primeren skoraj za vse, je izrazita. Seveda pa v avtomobilski industriji o tem govorijo bolj malo. Že pri osnovah, kot je velikost pisave na tem vsezveličavnem zaslonu se zalomi, saj le redki omogočajo prilagajanje. Kaj šele kaj več prilagoditev, ki jih sicer zmore vsak kitajski mobilnik za 90 evrov.
Ali Elona res briga, da starejši recimo težje vidijo njegove napise na zaslonu? Je morda pomislil na tiste, ki se jim roke že tresejo ali pa imajo nadete rokavice? Kaj pa one tretje brez znanja angleščine? Lahko bi še naštevali različne primere, ko so zasloni zelo slaba izbira in, menim, škodujejo prometni varnosti in tudi splošni uporabnosti vozil. Smešno je, da regulatorji skrbno krepijo varnost vozil in v prometu, obenem pa so (zaradi lobijev avtomobilske industrije?) tiho pri slabšanju prometne varnosti zaradi zaslonov?
Po mobitelu med vožnjo ne smete pritiskati, lahko pa po zaslonu avtomobila
Še večja neumnost je regulativa, ki recimo solidno omejuje, kaj lahko počnemo z mobitelom med vožnjo in kaj ne. Povsem jasno je tudi, da uporaba slednjega lahko zmanjša prometno varnost. Hkrati pa ti isti regulatorji ne postavijo jasnih standardov za to, da bo uporabniški vmesnik avtomobila uporaben za skoraj vse, ki imajo vozniški izpit in tudi varen zanje in ostale v prometu. Še večja neumnost? Skoraj vse v vozilu mora biti homologirano. Brez problema boste plačali kazen za preveč temne šipe ali pa za odtenek prevelike gume, ki niso zapisane v homologaciji vozila. Obenem pa ni nič narobe, če je preglednost nazaj zanič, glavni zaslon moti zbranost med vožnjo, na tehničnem pa verjetno niti ne preverijo, če vse funkcije zaslona, ki služi tudi upravljanju vozila, delujejo.
Dovolj je!
Pri SKETA.digital menimo, da je treba proizvajalcem postaviti meje, preko katerih ne bi smeli, če želijo vozila prodajati na trgu. In to je naloga regulatorjev, ne proizvajalcev, raznih Elononov in oblikovalcev, ki imajo včasih zelo oseben in delni vpogled v problematiko. Kaj vam koristi 5 zvezdic in 10 zračnih blazin, če se boste zabili zato, ker boste v stresu pri 120 km/h iskali gumb za vklop brisalcev nekje na zaslonu. Pač vas bo zalilo, avtomatika morda ne bo pravočasno vključila brisalcev in vi boste vozili na slepo nekaj sekund.
Vas bodo tedaj rešili senzorji in ne vem kakšna kvazi avtonomija vožnje? Res? Ste morda že opazili, kako vsi ti senzorji in kamere, eden za drugim, javljajo, da ne delujejo vsakič, ko malce bolj dežuje ali sneži? Vi ste tista varovalka, ki pazi na varnost. Zanjo tudi pravno odgovarjate in zato proizvajalcem, ki se norčujejo iz vas z izgovori, da ste za časom in “da tako delajo vsi” pogumno in odločno ter hkrati z razlago pokažite srednji prst ter svoj denar nesite tja, kjer menite, da se za volanom počutite perfektno. To je edini način, da jih legalno kaznujete za njihovo poslovno odločitev. Nesite denar drugam.
Varnost je holističen pojem in v tem obrambnem zidu, ki varuje vas, vaše najbližje in druge udeležence v prometu, ne sme biti šibkih členov le zato, ker se nekomu zdi, da je minimalizem kul.