Več kot tisoč zaposlenih pri tehnološkem velikanu Amazon je anonimno podpisalo odprto pismo, v katerem vodstvo opozarjajo na potencialno katastrofalne posledice agresivnega uvajanja orodij umetne inteligence. Skupina trdi, da podjetje v slepi želji po prevladi na trgu AI zanemarja etične standarde, ogroža delovna mesta in pospešuje podnebno krizo.
Ko podjetje velikosti Amazona spremeni svojo strateško smer, se tresljaji čutijo po celotni globalni ekonomiji. Vendar tokrat opozorilni znaki ne prihajajo od zunanjih analitikov ali regulatorjev, temveč iz samega jedra korporacije. Notranja zagovorniška skupina Amazon Employees for Climate Justice (AECJ) je razkrila, da je zbrala podpise več kot 1.000 zaposlenih, ki nasprotujejo trenutni strategiji podjetja.
Pismo, ki so ga poleg Amazonovih inženirjev, produktnih vodij in skladiščnikov podprli tudi kolegi iz Googla in Appla (skupno več kot 2.400 podpornikov), obtožuje vodstvo, da vodi politiko “upravičevanja vseh stroškov” za dosego prevlade v AI sferi. Zaposleni svarijo, da bi takšen pristop, ki ga opisujejo kot “warp-hitrost brez varnostnih zavor”, lahko povzročil nepopravljivo škodo demokraciji, stabilnosti delovnih mest in našemu planetu. Podpisniki so zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ostali anonimni.
Ena izmed najbolj perečih točk, izpostavljenih v pismu in izjavah zaposlenih za medij WIRED, je pritisk na produktivnost s pomočjo orodij, ki morda še niso zrela za široko uporabo. Vodstvo naj bi od inženirjev zahtevalo uporabo internih AI orodij za pisanje kode in tehnične dokumentacije z namenom drastičnega povečanja učinkovitosti.
Vendar pa realnost na terenu pogosto ne odraža optimizma iz sejnih sob. Inženir programske opreme v Amazonovem oddelku za računalništvo v oblaku (AWS) poroča, da so pod pritiskom, da podvojijo svojo produktivnost, sicer tvegajo izgubo službe.
Težava nastane, ker orodja preprosto niso dovolj dobra. Eden izmed zaposlenih je rezultate teh orodij opisal z besedo “slop” (smeti oz. brozga), kar nakazuje na nizko kakovost generirane kode, ki zahteva obsežne popravke. To ustvarja paradoks: tehnologija, ki naj bi prihranila čas, ga dejansko krade, hkrati pa služi kot izgovor za racionalizacijo delovnih mest.
Kritika zaposlenih gre še globlje. Višji inženirski vodja z več kot 20-letnim stažem v podjetju trdi, da je trenutna generacija umetne inteligence postala “kot droga”, s katero so podjetja obsedena. Opozarja, da se AI uporablja kot krinka za odpuščanje ljudi, prihranjena sredstva pa se preusmerjajo v gradnjo podatkovnih centrov za AI produkte, za katere trg še ni pokazal jasne plačilne pripravljenosti.
Številke pritrjujejo tej zaskrbljenosti. Amazon je pred kratkim napovedal ukinitev približno 14.000 delovnih mest, z namenom prestrukturiranja za dobo umetne inteligence. Število zaposlenih je padlo z vrha 1,6 milijona leta 2021 na 1,58 milijona v letošnjem letu. Medtem ko izvršni direktor Andy Jassy hvali uspeh nakupovalnega bota Rufusa in napoveduje 10 milijard dolarjev letne prodaje s pomočjo AI, zaposleni na drugi strani vidijo krčenje ekip in povečevanje delovnih obremenitev.
Morda najbolj oprijemljiv in dolgoročno uničujoč vidik AI mrzlice je njen vpliv na okolje. Umetna inteligenca, zlasti generativni modeli, zahteva ogromne količine procesorske moči in električne energije. Peticija izpostavlja, da je ta “boom” podatkovnih centrov prisilil energetska podjetja k ponovnemu zagonu elektrarn na premog in drugih virov z visokim ogljičnim odtisom.
Podatki kažejo, da so se Amazonove emisije od leta 2019 povečale za kar 35 odstotkov, kar postavlja pod vprašaj cilj podjetja, da do leta 2040 doseže ničelne neto emisije. Zaposleni so skeptični do “kozmetičnih” rešitev vodstva. Ko je izvršni direktor na nedavnem sestanku napovedal 10-kratno povečanje potreb po podatkovnih centrih do leta 2027 in hkrati slavil 9-odstotno zmanjšanje porabe vode, je bil odziv zaposlenih ciničen. “To je kaplja v morje,” pravi eden izmed inženirjev, ki se sprašuje, kje bo podjetje dobilo 10-krat več energije brez uničujočih posledic za okolje. Zahteva peticije je jasna: opustitev fosilnih goriv v podatkovnih centrih in transparenten načrt za doseganje podnebnih ciljev.
Časovna umestitev tega pisma ni naključna. Prihaja v letu, ki ga zaznamujejo politični pretresi in vrnitev Donalda Trumpa na oblast v ZDA, kar s seboj prinaša napovedi o rahljanju delovnih zaščit, podnebnih politik in regulacij AI. Zaposleni v pismu izražajo resne skrbi glede uporabe Amazonove tehnologije v kontekstu naraščajočega avtoritarizma.
Zahtevajo, da podjetje prepove uporabo svojih AI tehnologij za namene množičnega nadzora in deportacij ter preneha s prisilno uporabo AI orodij pri delu. Prav tako pozivajo k ustanovitvi “etičnih delovnih skupin”, kjer bi imeli glas tudi običajni zaposleni, ne le vodstvo. Strah pred avtomatizacijo vstopnih inženirskih in marketinških pozicij je realen, zato želijo zaposleni soodločati o tem, kako bo tehnologija integrirana v njihove delovne procese.
Kljub ostrim kritikam je pomembno poudariti, da podpisniki pisma niso ludditi, ki bi nasprotovali tehnologiji sami po sebi. Večina jih je inženirjev, ki so v osnovi optimistični glede potenciala umetne inteligence. Odprto pismo več kot tisoč zaposlenih ni le seznam pritožb; je simptom globlje bolezni, ki pesti sodobno tehnološko industrijo. Gre za razkorak med korporativnim dobičkom, ki ga poganjajo obljube o AI revoluciji, in realnostjo tistih, ki to revolucijo gradijo.
